»LUMEN kot luč, svetloba, sreča, radost nekoč rojstev mnogih Primorcev in Istranov. Tukaj sem bila rojena jaz, eden od mojih dveh sinov in vsi moji prijatelji … Luč tudi kot upanje na boljši jutri.«

»K poetičnosti fotografskega izraza Nataše Segulin v zadnjih ciklih veliko pripomore intenzivna svetloba, ki je pravzaprav postala osrednji protagonist njenih del.«

»Vendar dela nikakor niso enopomenska, prav nasprotno: nedefiniranost minljivih svetlobnih oblik omogoča tudi nam, gledalcem, da v njih prepoznavamo asociativne podobe, ki vzdramijo naše misli.«

»Pri obeh fotografinjah vznikajo podobe iz temnih ozadij in jih je mogoče zaznati kot odmev tišine: pri neposrednih upodobitvah ženskih aktov Maje Šivec sugestivno nazoren, pri minimalističnem vdoru neprosojne svetlobe v prostor podob Nataše Segulin pa nerazložljivo mističen.«

»Lumen kot luč, svetloba in sreča ter radost ob rojstvu mnogih Primorcev in Istranov, tukaj sem bila rojena jaz in vsi moji ... luč tudi kot upanje na boljši jutri.«

»Ne gre le za beg iz te dežele zaradi slabših pogojev za delo, ampak zaradi atmosfere v državi.«

»Podobe so prežete s svojevrstnim mirom in tišino, kar priča, da so odsev avtoričinih občutij, vtisov, razpoloženj, njenega navdušenja nad lepoto sveta – tudi kadar gre za nepoetične podobe kontejnerjev ali lesenih palet.«

»Naracija in dialogi so hudomušno karakterni, zvočni efekti natančni, glasba pa gradi bogato atmosfero in s sliko tvori dodelano celoto.«

»Srečna sem, ker živim v obdobju, ko se gradi nov mejnik slovenske zgodovine, ko tudi ženske prevzemamo pomembna mesta v upravljanju naše družbe.«